Center odličnosti Okoljske tehnologije
Jamova 39
1000 Ljubljana
Slovenija
 

MIKOREMEDIACIJA STERILNIH IN KONTAMINIRANIH SUBSTRATOV S PRIDELAVO LESA

Nosilka projekta: dr. Hojka Kraigher
Gozdarski inštitut Slovenije

Tla, ki imajo neugodne fizikalne in kemične lastnosti za rast rastlin, so podvržena vodni in vetrni eroziji. Škodljive posledice teh pojavov so mnogotere: onesnaženje vodotokov, nalaganje prahu daleč v okolici z vetrom, velike površine neproduktivnih, neizkoriščenih tal. Erozijo je mogoče preprečiti le s preraščanjem površin z rastlinsko odejo. Za rast pa rastline potrebujejo tla z ustrezno strukturo, ki mora poleg ustreznih fizikalnih in kemičnih lastnosti ustrezati rastlinam tudi po svoji mikrobiološki aktivnosti. Naravna sukcesija sterilnih ali kontaminiranih površin poteka počasi predvsem zaradi pomanjkanja spojin z ogljikom, ki so najpomembnejša energetska in snovna sestavina rodovitnih tal. Z naravno sukcesijo organizmov se ogljikove spojine počasi akumulirajo, degradirane površine ostanejo neproduktivne več desetletij ali celo stoletje ali se celo, v neugodnih razmerah okolja, nikoli ne zarastejo.
V projektu bomo ocenili razlike med obstoječimi evidencami in dejanskim obsegom sterilnih površin v gozdovih ter združili uveljavljene in nove tehnološke postopke ekoremedijacije strmih brežin kamnolomov in gozdnih cest. Sterilnim ali kontaminiranim tlom bomo dodali povsod dostopno in poceni organsko snov (lesne sekance, žaganje, ostružke, pridobljene iz okolice objekta kot sečne ostanke iz sanitarne ali redne sečnje). Težko razgradljivo organsko snov bomo hitro razgradili z izbranimi vrstami in izolati gliv, s tem bomo pa tudi pospešili razvoj tal in omogočili rast rastlin, predvsem drevja. Določili bomo optimalne kombinacije in sukcesije glivnih izolatov (od razgrajevalcev organske snovi do mikoriznih gliv, ki so sposobne selektivnega sprejema ali imobilizacije težkih kovin) ter vsebnost izbranih elementov v substratiih in rastlinskih tkivih. Prav tako bomo določili optimalno kombinacijo lesnih vrst za sadnjo na posameznih pilotnih površinah (izbor klonov hitrorastočih listavcev ter vrst, ki imajo v svojem koreninskem sistemu razvite multiple simbioze, npr. jelše), predlagali optimalne tehnološke rešitve za njihove energetsko rabo in ocenili ekonomsko uspešnost tehnologij mikoremediacije in uporabe lesne biomase ter pripraviti tehnična navodila za prenos v prakso.

Sodelujoče organizacije:
So-vlagatelji v projekt (z delom ali produkti):