Center odličnosti Okoljske tehnologije
Jamova 39
1000 Ljubljana
Slovenija
 

VPLIV DODANE ORGANSKE SNOVI IZ BLAT ČISTILNIH NAPRAV NA USODO FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V TLEH

Nosilka projekta: dr. Metka Suhadolc
Oddelek za agronomijo, Biotehniška fakulteta


Čistilne naprave (fizikalne, kemijske in biološke) kot ustaljen ukrep za zagotavljanje čistejše vode, lahko delujejo le delno in imajo lahko koristen ali pa manj koristen stranski poizvod – blato čistilne naprave. V zadnjih letih obstaja trend naraščanja proizvodnje blata. Na žalost se veča tudi delež blat, pri katerih je presežena maksimalna dovoljena koncentracija nekaterih težkih kovin. Zanimivo je, da ostaja količina blata, ki bi ga v kmetijstvu lahko uporabili nespremenjena (3300 t s.s./leto). Ker prisotnost onesnažil v blatih poraja številna vprašanja o morebitni toksičnosti le teh na strukturo in delovanje talnega ekosistema, želimo ovrednotiti pozitivne in morebitne negativne vplive uporabe blata v kmetijstvu.
V projektu bomo raziskali vpliv dodane organske snovi iz blat čistilnih naprav na kakovost tal v kar najširšem pomenu besede. Spremljali bomo fizikalno kemijske parametre tal, kot tudi vpliv dodajanja blat na mikrobne združbe in njihovo delovanje. Preučili bomo mikrobiološko pogojen proces razgradnje izbranega fitofarmacevtskega sredstva v tleh.
Celotno usodo pesticida po nanosu na tla bomo proučevali v modelnem mikrokosm sistemu s 14C-tehniko, kar omogoča kvalitativno in kvantitativno oceno (bilanco). Sistem omogoča spremljanje naslednjih procesov: razgradnja, vključno z mineralizacijo, nastajanje vezanih ostankov, izhlapevanje, mobilnost in izpiranje pesticida in njegovih razgradnih produktov. Strukturo mikrobnih združb bomo določali genotipsko (skupna talna DNA, 16/18S rDNA) in fenotipsko (PLFA). Kombinacija genskih tehnik in analize celičnih fosfolipidnih biomarkerjev se namreč potrjuje kot najustreznejši pristop pri proučevanju vpliva stresnih dejavnikov na strukturo mikrobnih združb v tleh. Dostopnost težkih kovin v blatu in po vnosu blata v tleh bomo določali z metodami sekvenčnih ekstrakcij in po potrebi tudi z ekotoksikološkimi testi, ki obstajajo ali bodo delno razvite v projektu Remediacija s svincem, cinkom in kadmijem onesnaženih tal na področju Celja.

Sodelujoče organizacije: