Center odličnosti Okoljske tehnologije
Jamova 39
1000 Ljubljana
Slovenija
 

BIOLOŠKO ČIŠČENJE ZASOLJENIH KOMUNALNIH VOD

Nosilec projekta: izr. prof. dr. Boris Kompare
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo


Večina obmorskih mest ima kanalizacijo speljano v globinah, na katere vpliva bibavica. Tudi najbolj vestno izvedena kanalizacija ima določene elemente, ki lahko dopuščajo vdor morske vode v kanalizacijo. Posledica pa je, da je komunalna čistilna naprava (KČN) dodatno hidravlično (tuje vode) in kvalitativno obremenjena (sol, kloridi). Združba mikroorganizmov se sicer lahko prilagodi določeni konstantni slanosti, vendar pa v kanalizacijskih sistemih obmorskih mest slanost niha. Posledica je bistveno slabši učinek biološkega čiščenja od projektiranega in od zahtevanega z zakonodajo.
V tem podprojektu bomo poskušali ugotoviti, kateri mikroorganizmi, so dovolj tolerantni na nihanje slanosti in razviti ustrezne postopke (tehnologije) biološkega čiščenja odpadnih voda, da bo učinek čiščenja primerljiv s tistim za KČN za celinske razmere, t.j. brez vpliva soli. Predvidevamo, da bodo ciljni mikroorganizmi halotolerantne plesni in kvasovke, sposobne rasti pri večjih nihanjih slanosti in v teh razmerah razgrajevati polutante.
Raziskava poteka po stopnjah: (1) izolacija ustreznih mikroorganizmov na pilotni komunalni čistilni napravi, ki jo bomo postavili na konkretnem slovenskem kanalizacijskem sistemu, (2) izolacija ustreznih halofilnih in halotolerantnih gliv v naravnih slanih okoljih (npr. Sečoveljske soline), kjer so že selektivno obogatene, (3) taksonomska identifikacija kultivabilnih mikrogliv s pomočjo polifaznega pristopa: morfologija, metabolni profili ter genomske karakteristike (sekvence), (4) fiziološka karakterizacija halotolerance, (5) preiskava mehanizmov metabolizma in rasti izoliranih ciljanih mikroorganizmih (diferencialno izražanje genov in njihovih proteinskih produktov kot odgovor na prisotnost polutantov v zasoljenih komunalnih odpadnih vodah, identifikacija in karakterizacija ključnih proteinov, vključenih v razgradne procese polutantov) (6) izdelava pilotne čistilne naprave, ki bo optimizirala pogoje za rast ciljnih mikroorganizmov in bo dosegla višje učinke čiščenja od sedanjih čistilnih naprav ali obogatitev obstoječe, na slanost neprilagojene mikrobne združbe z ustreznimi mikroglivami, ki v danih pogojih optimalno delujejo.

Sodelujoče organizacije: